|
Torek, 18 Avgust 2009 07:01 |
Opravljanje zaključnega izpita in poklicne mature pod posebnimi pogoji
Dijaki, ki so z odločbo usmerjeni v izobraževalni program imajo pri opravljanju zaključnega izpita in poklicne mature, pravico do prilagoditev, če za njih zaprosijo.
Poklicna matura
Dijaki imajo pravico delati poklicno maturo pod posebnimi pogoji.
Poklicno maturo opravljajo dijaki, ki zaključujejo srednje strokovno ali poklicnotehnično izobraževanje. Poklicna matura poteka v terminskihrokih, ki jih določi Ministrstvo za šolstvo in šport, in soobjavljeni v Šolskem koledarju za poklicno maturo, vskladu s Pravilnikom o poklicni maturi (Ur. L. ...)
Pripravo in izpeljavo zaključnih izpitov vodi Šolska maturitetnakomisija, ki jo vsako leto imenuje ravnateljica srednje šole.
Poklicna matura je sestavljena iz štirih enot:
• enota: slovenščina
• enota: strokovni predmet
• enota: matematika ali tuj jezik
• enota: seminarska ali projektna naloga ali izdelek z zagovorom
Prilagoditve na poklicni maturi za gluhe in naglušne:
• opravljanje poklicne mature v dveh zaporednih rokih
• podaljšanje časa opravljanja maturitetnega izpita (tudi odmorov,možno je več krajših odmorov)
• poseben prostor
• uporaba posebnih pripomočkov (Phonic Ear)
• prirejeni ustni izpit in izpit slušnega razumevanja (oprostitev,branje z ustnic, prevajanje v znakovni jezik)
• prilagojen način ocenjevanja (napaka, ki so posledica kandidatovemotnje, se ne upoštevajo, pri ocenjevanju ocenjevalci sodelujejo s strokovnjakiza komunikacijo s kandidati s posebnimi potrebami).
Pravila za izvajanje poklicne mature za kandidate s posebnimi potrebami in vutemeljenih primerih tudi za druge kandidate določi minister, pristojenza šolstvo.
Konkretne prilagoditve za posameznega kandidata se določijo skladno z navedenimipravili, potrdi pa jih Državna komisija za poklicno maturo.
Prilagoditve na poklicni maturi za dijake z govorno-jezikovno motnjo:
• podaljšan čas opravljanja pisnega in ustnega izpita do 50%
• omogočimo pogoje za dobro slušno in vidno diskriminacijo,koncentracijo
• uporaba avdio-vizualne tehnike
• prilagoditve ocenjevanja glede na primanjkljaj oz. motnjo (glasoslovje,fonetika, pisanje esejev, ustno sporočanje),
• dijak ima možnost, da se na situacijo predhodno ustrezno pripravi(relaksacija) in ima dovolj časa za počasno, tekoče odgovarjanjena vprašanja ter uporabo posebno naučene tehnike kontrole govora
• upoštevamo znatno povečan strah pred govornimi in socialnimisituacijami
• pozorno spremljamo vsebino povedanega in ne način govora, opustimooceno kvalitete glasnega branja
• dijaku, ki ima specifične težave v branju in pisanju, je trebaomogočiti situacije ustnega in pisnega preverjanja znanja tako, da ima prilagojenoobliko izpitnega gradiva, upoštevamo napake glede na primanjkljaj oz.specifično motnjo v branju in pisanju, ima možnost oblikovati kratke,razumljive stavke/povedi, upoštevamo težave pri iskanju ustreznegaizraza ali jasne formulacije odgovora (npr. dati možnost pravilnega odgovoramed več posredovanih odgovorov), ima možnost opornih točk (npr.podvprašanje) pri izražanju in vsebinskem sporočanju.
Prilagoditve na zaključnem izpitu za gluhe in naglušne:
• podaljšan čas opravljanja pisnega in ustnega izpita do 50%
• opravljanje izpita s pomočjo tolmača v slovenski znakovni jezik, častolmačenja se ne šteje v čas reševanja nalog
• kandidatom, ki se sporazumevajo govorno, je treba omogočiti odgledovanjeiz ustnic.
• pri slovenskem jeziku pričakujemo več težav pri bogastvubesedišča, upoštevanju zvrstnosti, večjo toleranco imamopri sopomenkah in protipomenkah; ne ocenjujemo kvalitete branja in govora
• lahko so manj zanimivi in izvirni pri obravnavi teme, pri bogastvu besedišča,lahko pričakujemo več težav pri upoštevanju zvrstnosti,zlasti pri frazeologiji in odvisnikih, redkejša je uporaba tujk in težjihbesed
• pri ustnem izpitu – oproščeni so glasnega interpretativnegabranja, kvaliteta govora se ne ocenjuje
Prilagoditve na zaključnem izpitu za dijake z govorno-jezikovno motnjo:
• podaljšan čas opravljanja pisnega in ustnega izpita do 50%
• omogočimo pogoje za dobro slušno in vidno diskriminacijo,koncentracijo
• uporaba avdio-vizualne tehnike
• prilagoditve ocenjevanja glede na primanjkljaj oz. motnjo (glasoslovje,fonetika, pisanje esejev, ustno sporočanje),
• dijak ima možnost, da se na situacijo predhodno ustrezno pripravi(relaksacija) in ima dovolj časa za počasno, tekoče odgovarjanjena vprašanja ter uporabo posebno naučene tehnike kontrole govora
• upoštevamo znatno povečan strah pred govornimi in socialnimisituacijami
• pozorno spremljamo vsebino povedanega in ne način govora, opustimooceno kvalitete glasnega branja
• dijaku, ki ima specifične težave v branju in pisanju, je trebaomogočiti situacije ustnega in pisnega preverjanja znanja tako, da ima prilagojenoobliko izpitnega gradiva, upoštevamo napake glede na primanjkljaj oz.specifično motnjo v branju in pisanju, ima možnost oblikovati kratke,razumljive stavke/povedi, upoštevamo težave pri iskanju ustreznegaizraza ali jasne formulacije odgovora (npr. dati možnost pravilnega odgovoramed več posredovanih odgovorov), ima možnost opornih točk (npr.podvprašanje) pri izražanju in vsebinskem sporočanju.
Obrazložitev prilagoditev pri zaključnem izpitu in poklicnimaturi:
SLOVENŠČINA
Od rojstva gluhe osebe, ki nimajo fizičnih pogojev za učenje slovenščinepo naravni poti (gluhota je neposredna ovira za to), slovenščinenavadno nikoli ne usvojijo do take mere, da bi bile v njeni rabi popolnoma samostojne – torejpismene, laično rečeno. Neposredna razloga za to sta zakasnitev v učenjuin zmanjšana količina podatkov, ki jih lahko sprejema– slišečiotrok se tako besedišča kot zgradbe jezika uči »mimogrede«,ko se vsakodnevno kopa v obilici jezikovnih struktur. Gluhi otrok pa se lahkouči slovenščine samo toliko, kolikor mu je posredujemo. S tempa se izgubi tako bogastvo jezikovne zgradbe in besedišča, pa tudiobilica informacij o svetu, ki nas obkroža. Dolgoročno to ne prinesesamo zmanjšanega znanja nacionalnega jezika, pač pa tudi izgubo nekaterihosnovnih znanj in predstav o svetu, ki jih otrok pridobi v najrosnejšidobi (prostorsko-časovna razmerja, zmožnost posploševanja inprocesiranja besedilnih podatkov itd.). Posledice torej niso samo na področjujezika, pač pa tudi pri reševanju praktičnih matematičnihin logičnih problemov in še kje.
Slovenščino gluhi sicer v določeni meri obvladajo, vendar netoliko, da bi lahko z njo popolnoma neodvisno delovali v vsakdanjem življenju.Tega jim ne omogoči niti proces izobraževanja, ravno zaradi nerabeoziroma premajhne rabe slovenskega znakovnega jezika v procesu izobraževanja(premalo tolmačenja v šoli, premalo učenja lastnega jezika – slovenskegaznakovnega jezika, ni dvojezičnosti).
Gluhota pomeni največjo oviro v zadovoljevanju vsakodnevnih potreb ravnopri srečevanju s pisnim jezikom – tako v izobraževanju (visoko šolstvo,vseživljenjsko izobraževanje) in uradovalnih zadevah (uradovalna besedila)kot v drugih vsakodnevnih situacijah (npr. pisna navodila v javnih institucijah).Pri govornih besedilih si gluhi – čeprav govora ne morejo razumeti – pogostopomagajo tudi s poznavanjem drugih sporazumevalnih okoliščin, mimike,telesne govorice in odzivov sogovornika, v pisnem besedilu pa tovrstno ugibanjeni mogoče, zato so še bolj prepuščeni izključnosvojemu jezikovnemu (ne)znanju slovenščine. Osebe, oglušelepo kritičnem obdobju za učenje prvega jezika (postlingvalna gluhota),imajo z znanjem slovenščine manj težav.
Težave gluhih z znanjem nacionalnega jezika se kažejo povsod po svetu,tudi tam, kjer so izobraževalni standardi naprednejši in kjer imajodosti več izkušenj z izobraževanjem gluhih, kot jih imamo vSloveniji. Te težave se kažejo tudi še v višjem in visokemizobraževanju. Raziskave v različnih državah so pokazale, da jeznanje nacionalnega jezika (pri nas torej slovenščine) pri gluhihvedno bolj ali manj na ravni znanja drugega oziroma tujega jezika, tudi čeposameznik ne zna ali ne uporablja znakovnega jezika. Neuporaba oziroma neznanjele-tega mu kvečjemu onemogoči celovito izražanje in polnovrednosodelovanje v vseh sporazumevalnih položajih, tako pisnih kot govornih.Ni brez pomena, da se gluhi po svetu bolj kot za skupnost hendikepiranih štejejopredvsem za jezikovno manjšino.
Vemo, da imajo jezikovne manjšine pri učenju večinskega jezikaprilagoditve, tako na vsebinski kot na metodični ravni. Pri izobraževanjugluhih in naglušnih ugotavljamo, da je učenje slovenščineučinkoviteje, če uporabimo metode za učenje tujega jezika, nekaterevsebine v učnem načrtu pa spremenimo ali prilagodimo.
Prilagoditve pri pisnem preverjanju
Gluhi dijak slabše razume pisno besedilo, še posebej, če je daljše, če vsebuje abstraktne pojme, prenesene pomene, nove izraze, nove slovnične oblike in podobno. Te težave lahko omilimo tudi tako, da bistvene podatke v vprašanju/nalogi podčrtamo ali podkrepimo. Ko dijaka malo bolj spoznamo, lahko poskušamo že vnaprej oceniti, ali je nalogo sposoben razumeti ali ne. Včasih bo potreboval našo pomoč pri razumevanju vprašanj ali nalog. Če je ne bo dobil, rezultat ne bo ustrezal vloženemu trudu in znanju.
Postavljajmo kratka, jasna in razumljiva vprašanja. To še zlastivelja za pisna navodila. Priporočamo tudi uporabo IKT - posnetek v slovenskemznakovnem jeziku (npr. pri razčlembi neumetnostnega besedila oziroma interpretacijiliterarnega besedila).
Učitelj jezika naj upošteva, da npr. esej, ki ga napiše povprečengluhi dijak, ne bo nikoli primerljiv z besedilom povprečnega slišečegadijaka: vsebinsko bo preozek, ne bo bogat, dostikrat tudi ne slovnično pravilen.Ocenjujmo zgradbo besedila, vsebino pa glede na njegove sposobnosti. Jezikovnenapake, ki se jih da odpraviti, pri ocenjevanju upoštevajmo (npr. vezavapredlogov s skloni), na druge ga le opozorimo (npr. napačna raba frazemov).
Za ocenjevanje pisnih besedil velja, da napak, ki so neposredna posledica izgubesluha, ne upoštevamo. Eseje ocenjujemo z besediloslovnimi merili, pravopisdosledno upoštevamo, oblikoslovne, besedoslovne in skladenjske napakepa načeloma zanemarjamo, vendar dijaka nanje opozorimo. Tovrstne napake(vrsta in količina) so individualne, zato bo ocenjevanje lažje, kobomo dijaka bolje spoznali.
Prilagoditve pri ustnem preverjanju
Pri ustnem preverjanju se osredinimo na vsebino preverjanega, zanemarimo jezikovnividik. Ne pozabimo, da naš (gluhi) dijak slovenščine nikoline bo usvojil do brezhibnosti. Za naglušne dijake je značilno nenatančnoizražanje, tudi raba napačnih sopomenk (pomenski odtenki) ali napačnatvorba zloženih povedi. Izražanje gluhega dijaka še bolj odstopaod norme, to je najbolj opazno na oblikoslovni, besedoslovni in skladenjski ravnini.
Pri ustnem preverjanju vprašanja po možnosti napišimo na listek.Tako zmanjšamo verjetnost, da pride do nesporazuma.
Gluhi/naglušni dijaki pogosto težko ločijo bistveno od nebistvenega,zato nam pri preverjanju povedo premalo ali preveč. Pomagamo jim lahko tako,da jih usmerjamo s podvprašanji.
Prilagoditve pri preverjanju in ocenjevanju znanja na poklicni maturi (v ZGNL)
Prilagoditve, ki jih imajo dijaki, (podaljšan čas pisnega preverjanja,uporaba tolmača, izpuščene naloge iz glasoslovja pri slovenščini,možnost odgovarjanja v slovenskem znakovnem jeziku) ne zadoščajo.
Dijaki, ki se sporazumevajo v znakovnem jeziku, na ustnem delu poklicne maturekomunicirajo z učitelji v znakovnem jeziku, saj je njihov govor poslušalcupogosto nerazumljiv.
Tolmač, ki sodeluje pri pisnem preverjanju, pogosto ne zadostuje. Pri razčlembineumetnostnega besedila in pri drugih daljših besedilih namreč leenkrat pretolmači besedilo v slovenski znakovni jezik. S tem so gluhi innaglušni dijaki v neenakopravnem položaju glede na slišečevrstnike, saj si ti besedilo večkrat preberejo in tako lažje odgovorijona zastavljena vprašanja. Gluhi in naglušni dijaki pa le enkratvidijo tolmača. Zato bi predvsem pri slovenščini, morda pa tudipri besedilnih matematičnih nalogah, tehnologiji svetovali izpit z uporaboIKT. Tolmač bi besedilo posnel, dijaki pa bi si ga lahko poljubnokrat predvajali.Predlog je posredovan Državni komisiji za poklicno maturo.
Tipologija napak gluhih in naglušnih pri slovenskem jeziku
Gluhi in naglušni, ki se sporazumevajo v slovenskem znakovnem jeziku, so pri opravljanju splošne in poklicne mature upravičeni do tolmača v znakovni jezik. Poleg tega se jim priznava pravica do podaljšanega časa za reševanje. Vendar prisotnost tolmača sama po sebi ne zagotavlja enakovrednega položaja gluhih/naglušnih s slišečimi.
Naloge, pri katerih njihova motnja vpliva na pravilno reševanje, ocenjujemonjim v prid. Če kandidat nalogo pravilno reši, se mu upoštevajodosežene točke, sicer se izračuna povprečje točk ostalihnalog in pri teh nalogah se podelijo točke v skladu s tem izračunom.
Glasoslovnih in naglasoslovnih nalog so gluhi in naglušni kandidati oproščeni.
Prva izpitna pola/IP1 zahteva dobro razumevanje neliterarnega besedila.
Gluhi so zaradi informacijske omejenosti manj splošno razgledani, zatotežje analizirajo besedila. Slovenščina je za večino gluhihdrugi jezik, zato se v njem ne morejo enakovredno sporazumevati.
Nikoli se je ne naučijo v tolikšni meri, kot jo obvladajo slišeči;to pomeni predvsem neobvladovanje višjih ravni jezika, kamor spada tudifrazeologija. Tega praktično ne morejo obvladati, saj bi to pomenilo, dabi se morali naučiti slovarski pomen vsakega frazema posebej.
Težave imajo še pri:
• prepoznavanju prenesenega pomena besed,
• ločevanju prevzetih besed od domačih,
• prepoznavanju slogovne zaznamovanosti besed,
• poznavanju sociolingvističnih dejavnikov (tikanja/vikanja se teoretičnosicer naučijo, vendar težko utemeljijo rabo v konkretni situaciji oz.besedilu, značilna je tudi prevelika domačnost v sporočanju),
• ločevanju socialnih in funkcijskih zvrsti jezika,
• sklanjanju v stavčni rabi; pri tovrstnih nalogah imajo vedno težave,položaj je podoben kot pri tuje jezičnih,
• pretvorbi odvisnikov (izpuščajo veznik ali uporabljajo manjustrezne pretvorbe)
Druga izpitna pola/IP2 zahteva razumevanje in analizo literarnega besedila navišji ravni, kar je za gluhe/naglušne zelo težko, saj ravnoumetnostna besedila vsebujejo vse tiste prvine, s katerimi imajo največ težav.Zlasti gluhim so ta besedila težje razumljiva. Zato ocenjujemo vsebinskezahteve, skladenjske pravilnosti pa načeloma ne. Pri posameznih zahtevah(razumevanje besedila kot celote, razumevanje literarnega besedila, razlaga,analiza, sinteza, vrednotenje) upoštevamo tudi manj ustrezne rešitve,kot bi jih pri slišečih.
Upoštevamo tudi, da se dijaki z literarnimi besedili večinoma srečujejov prevodni obliki (tolmačenje v slovenski znakovni jezik).
Poudariti velja še to, da imajo kandidati na maturi veliko težavz razumevanjem pisnih navodil za reševanje nalog pri IP1 in IP2. Tolmačenje navodil vSZJ je za gluhe prav tako nujno, kot tolmačenje neumetnostnega besedilav IP1 in odlomka književnega dela v IP2. Čas, porabljen za tolmačenje,se ne bi smel šteti v podaljšan čas reševanja. Častolmačenja je težko določiti v naprej, saj je odvisen od dolžinein težavnosti besedila, ki ga tolmačimo.
ANGLEŠČINA
Slišeči si težko predstavljamo, kaj gluhota sploh je in kakšneposledice ima za učenje. Gluhota ni samo odsotnost sluha, temveč oviratudi komunikacijo, ki je ključna pri učenju jezika. Pogosto imajo gluhiin naglušni hude težave že pri učenju slovenščine,te pa se pri učenju tujega jezika le še stopnjujejo. Ljudje pogostozmotno menijo, da se bo gluh ali naglušen otrok lažje naučilangleščine, 'saj je angleška slovnica lažja od slovenske',v praksi pa se je izkazalo, da je za uspešno učenje tujega jezikanajprej potrebno znati materin jezik (pa naj bo to slovenščina alipa slovenski znakovni jezik).
Zavedati se moramo tudi tega, da gluhi in naglušni angleščininiso izpostavljeni v tolikšni meri kot njihovi slišeči sovrstniki,ki se z njo srečujejo vsak dan (internet, glasba, TV-oddaje in filmi, …),in zato niso ponotranjili določenih slovničnih pravil, ki jih slišečidijaki pogosto uporabljajo 'po občutku' oziroma ker se jim 'slišipravilno', izrazi pogovorne angleščine jim niso tako domači,z izgovorjavo imajo lahko hude težave in tudi njihovo besediščeje skromnejše in preprostejše ter pogosto ne dosežejo simbolneravni jezika.
Gluhi in naglušni so pri opravljanju mature upravičeni do tolmačain do tega, da imajo za reševanje maturitetnih nalog na voljo 50 % več časa.Tolmači se le tisto, kar je na maturitetnih polah napisano v slovenskemjeziku, ne pa tudi tisto, kar je napisano v angleščini.
Gluhi in naglušni dijaki so lahko oproščeni tudi slušnegain ustnega dela mature.
Pri ocenjevanju se ne upošteva napak, ki so posledica gluhote ali naglušnosti:
• slabša splošna razgledanost
• pogostejše slovnične napake
• uporaba osnovnejših slovničnih struktur
• skromnejši besedni zaklad in pogosto ponavljanje besed (več težavtudi pri razumevanju in rabi idiomov in kolokacij, pri razumevanju in rabi besedv prenesenem pomenu in pri srečevanju z neznanim besediščem)
• slabše razumevanje višjih jezikovnih ravni in okrnjenoizražanje misli in idej
• težave pri ločevanju in rabi formalnega in neformalnega jezika
Poleg zgoraj naštetih napak pa je pri ocenjevanju potrebno upoštevati šedoločene specifike posameznih delov maturitetnega izpita iz angleščine:
• Pri ocenjevanju pisnega sestavka upoštevamo, da sta besediščein vsebina skromnejša, da se besedišče pogosteje ponavljain da včasih pride do rabe neustreznega besedišča. Ideje solahko slabše utemeljene in primeri so včasih nerodno izbrani. Interpretacijaknjiževnega dela je običajno skromnejša in na bolj osnovni ravni,vendar pa pri sami organizaciji pisnega sestavka ne bi smelo biti večjihtežav.
• Pri slušnem delu maturitetnega izpita (če se dijak odloči,da ga bo opravljal) lahko pride do napak zaradi prehitrega govorjenja govorcana posnetku ali zaradi tega, ker govorec govori z naglasom. Težave na slušnemdelu lahko povzročajo tudi šumi in dodatni zvoki na posnetku alipa zvoki okolja (npr. avtomobili, če je učilnica ob cesti), zato jepotrebno dijaku zagotoviti optimalne pogoje za opravljanje izpita.
• Pri ustnem delu maturitetnega izpita (če se dijak odloči, daga bo opravljal) mora izpraševalec govoriti počasi in razločnoin tudi z usti jasno oblikovati besede. S tem dijaku olajša odgledovanjeoziroma branje z ustnic. Potrebno pa je vedeti, da je odgledovanje v tujem jeziku šetežje in bolj utrujajoče, zato po potrebi vprašanje večkratponovimo ali ga parafraziramo, česar pri ocenjevanju ne upoštevamo.V izjemnih primerih lahko vprašanje tudi zapišemo. Tudi tu lahkozvoki okolja povzročajo težave, zato poskrbimo, da učilnica negleda na cesto in da je čim manj hrupa. Ne ocenjujemo pravilnosti izrekein tekočega govora in ne upoštevamo napak, ki so posledica gluhote.Pri ustnem delu splošne mature upoštevamo tudi to, da je interpretacijaknjiževnega besedila skromnejša in da so lahko slovnične napakepogostejše.
MATEMATIKA
Nujno potrebno dobro poznavanje in upoštevanje veljavne zakonodaje: zakono maturi, pravilnik o maturi….:
• Gluhi/naglušni imajo podaljšan čas za pisanje pisnegapreizkusa;
• Pravica do tolmača v SZJ;
• Možnost opravljanja mature po delih;
Dobro je preveriti, če se dijaki zavedajo in poznajo zgornje možnosti.
• Za velik del gluhih dijakov in dijakinj velja, da vprimerjavi s slišečimi vrstniki nimajo primerljivo zgrajenega slovenskega(pisnega in govornega) jezika. Zaradi česar naj se med drugim upoštevajotudi priporočila namenjena izpitu iz slovenskega jezika.
Posledično to pomeni, da imajo mladostniki in mladostnice s težavamisluha pogosto probleme pri tekstnih nalogah ali pa nalogah, ki so vpeljale novbesednjak (npr. začetna vrednost ali presečišče z ordinatnoosjo). Tudi odgovori na vprašanja znajo biti pogosto slovnično nepravilni.
V tem smislu se je dobro prepričati, da dijak ali dijakinja razumeta smiseltekstne naloge oz. daljšega besedila. Pri pisnih odgovorih pa se poskusitiusmeriti v iskani rezultat in vsebinsko pravilnost odgovora.
• Večina gluhih nima težav z matematičnim jezikom (strukturami,formulami…). Upoštevati pa je potrebno, da se lahko pri nekaterihmatematičnih simbolih zmedejo (npr. obseg trikotnika ali pa orientacijatrikotnika; zaradi enake oznake pri tematskih poglavjih in težjega odčitavanjaz ustnic se lahko primeri zmeda.);
• Pogosto imajo gluhi dijaki in dijakinje težave pri računanjus kalkulatorjem; zaradi drugačnih postopkov, simbolov, navodil je dobro žemed pripravo na maturo preveriti, če dijak obvladuje svoj osebni kalkulator.
RAČUNALNIŠTVO
Pri razumevanju navodil imajo lahko dijaki z izgubo sluha podobne težavekot pri ostalih predmetih. Nekaj izpitnih vprašanj pri računalništvuje izbirnega tipa. Tudi pravilnost odgovorov na ta vprašanja je odvisnaod razumevanja vprašanj in ponujenih odgovorov.
Ostala vprašanja pa zahtevajo pisni odgovor, zapisan v programskem jeziku.Programski jezik je sestavljen iz posameznih ukazov, ki se jih učenci pripouku naučijo, in ni neposredno povezan s poznavanjem slovenskega jezika.Ravno zato sem mnenja, da je računalništvo eden izmed predmetov,pri katerih pridejo težave, ki so povezane z izgubo sluha, najmanj do izraza.
IZBIRNI PREDMETI
Pri vprašanjih esejskega tipa lahko imajo gluhi in naglušni podobnetežave kot pri eseju iz slovenščine. Upoštevati moramomanjši besedni zaklad, slovnične napake, izražanje v krajšihstavkih…Zato naj se tudi pri izpitu iz sociologije smiselno upoštevajopriporočila, ki se uporabljajo pri slovenščini.
Pri celotnem izpitu pa lahko imajo tudi druge težave, ki izhajajo iz gluhote:slabša splošna razgledanost, zgolj povzemanje naučenega, omejenazmožnost parafraziranja ter strah pred izražanjem lastnega mnenja.Omenjeno izhaja iz informacijske izoliranosti, gluhi imajo manjši dostopdo informacij, saj številne televizijske oddaje niso podnaslovljene, radijskihoddaj pa ne morejo poslušati. Gluhi so tudi družbeno izolirani, sajjih družina, šola in okolica pogosto ne vključujeta v pogovoreoziroma jim ne omogočata enakovrednega udejstvovanja v vsakdanjem družbenem življenju.Odgledovanje je namreč zelo naporno ter nezadostno, znakovnega jezika pagluhi v integraciji ne znajo.
Zato predlagamo, da se pri izpitu iz sociologije smiselno upoštevajo prilagoditve,ki smo jih omenili pri slovenščini, pri ocenjevanju pa naj se upoštevatudi njihova siceršnja izolacija ter primanjkljaj, ki je nastal zaradidružbene izolacije.
Več informacij dobite na spletnih naslovih:
• Pravilnik o načinu izvajanja mature za kandidate s posebnimi potrebami – na spletni strani:
• Navodila za izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za devetletno osnovno šolo:
• Vzgoja in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, Prilagojen izobraževalni program z enakovrednim izobrazbenim standardom za gluhe in naglušne
• Vzgoja in izobraževanje otrok in mladostnikovs posebnimi potrebami, Prilagojen izobraževalni program z enakovrednim izobrazbenimstandardom za govorno jezikovno motnjo
• Navodila za izobraževalni programs prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomoč za gimnazijski program:
• Izobraževanje oseb s posebnimi potrebami,Zakon o usmerjanju:
Prehod na visokestrokovne šole
Po uspešno končanem izobraževanju v poklicno tehniškemin srednjem strokovnem izobraževanju se lahko gluhi in naglušni dijakiter dijaki z govorno-jezikovnimi motnjami vpisujejo na visoke strokovne šole.
Pri vpisu se na seznam sprejetih naknadno lahko uvrstijotudi kandidati s posebnimi potrebami, če v prvem roku izbirnega postopkaizpolnjujejo splošne pogoje za vpis v študijski program in v rednempostopku niso bili sprejeti v nobenega od napisanih programov. O dodelitvistatusa in sprejemu v študijski program odloči pristojniorgan univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda in otem pisno obvesti kandidata.
Kandidati zaprosijo za dodelitev statusa kandidata s posebnimi potrebami z individualno prošnjo, ki ji morajo priložiti ustrezna dokazila. Prošnjo oddajo skupaj s Prvo prijavo za vpis oziroma najkasneje do 15. junija 2007. Prošnjo za dodelitev statusa kandidati pošljejo na isti naslov kot Prvo prijavo.
Srečanja gluhih in naglušnih
Organizirali bomo srečanja za gluhe in naglušne otroke iz vrtcev, osnovnih, srednjih šol in študente ter njihove starše.
|
|
|
Pandemska gripa
|
Olajšave in prilagoditve
